Select Page

Projekt Erasmus+, »Long walk to freedom and dignity«

 

PROJEKTU

Projekt »Long walk to freedom and dignity« ali »Vsi smo migranti, vsi si želimo boljše življenje«  je nov projekt v šolskem letu 2019/20 in bo trajal 24 mesecev. Koordinira ga italijanska srednja šola iz L,Aqule.

V projektu so sodelovale še Gimnazija »Goce Delcev« iz Kumanova (Makedonija), Grammar school »Svetozar Marković« iz Niša (Srbija), NAZILLI SOSYAL BILIMLER LISESI iz Aydina (Turčija) in SIC Brežice. Prvi sestanek je bil v Italiji, od 24. do 29. novembra 2019, na temo »Migracije skozi stoletja«. Projekt je namenjen osvetljevanju problematike migracij in begunstva. V času, v katerem živimo, zaradi vse večjega števila migrantov, beguncev in prosilcev za azil, terja od nas izhodišče za razmislek ter oblikovanje mnenja o migrantski politiki na temelju dejstev, zgodovinskih izhodišč ter elementov sočutja – empatije.

V projektu sodelujejo še Gimnazija »Goce Delcev« iz Kumanova (Makedonija), Grammar school »Svetozar Marković« iz Niša (Srbija), IEK KAVALAS iz Kavala (Grčija), NAZILLI SOSYAL BILIMLER LISESI iz Aydina (Turčija) in ETrŠ Brežice.

Prvi sestanek na temo »Migracije skozi stoletja« je bil od 25. do 29. novembra 2019 v Italiji. V mobilnost so bili vključeni 2 učitelja in 5 dijakov. V letu 2020 bodo izvedene še 3 mobilnosti, in sicer v mesecu aprilu 2020 mobilnost v Niš (Srbija) na temo »Deljenje zgodovine«, v mesecu oktobru 2020 pa v Ajdin (Turčija) na temo »Begunci«.

V letu 2021 bo potekala v mestu Kumanovo v Makedoniji še ena mobilnost, katere rezultat bo izdelava dokumentarnega filma na temo migracij. V mesecu maju 2021 bomo v Brežicah tudi sami gostili projektne koordinatorje in njihove dijake v Brežicah.

Projekt je namenjen osvetljevanju problematike migracij in begunstva. Čas, v katerem živimo, zaradi vse večjega števila migrantov, beguncev in prosilcev za azil, terja od nas izhodišče za razmislek ter oblikovanje mnenja o migrantski politiki na temelju dejstev, zgodovinskih izhodišč ter elementih sočutja – empatije.

Projekt temelji na miselnosti, da bodo vključeni v projekt doživeli spremembo miselnosti na temo migracij, da bo prišlo do boljšega razumevanja in pripravljenosti vključevanja migrantov v njihovo novo učno in življenjsko okolje in s tem v družbo, ki bo sprejemala drugačnost in poiskala pozitivne učinke migracij.

Koordinatorica Urška Senica

PRVI SESTANEK V ITALIJI

Prvi sestanek na temo »Migracije skozi stoletja« je bil od 25. do 29. novembra 2019 v Italiji. V mobilnost so bili vključeni 2 učitelja in 5 dijakov. V letu 2020 bodo izvedene še 3 mobilnosti, in sicer v mesecu aprilu 2020 mobilnost v Niš (Srbija) na temo »Deljenje zgodovine«, v mesecu oktobru 2020 pa v Ajdin (Turčija) na temo »Begunci«.

SESTANEK V SLOVENIJI – Vsi smo migranti, vsi si želimo boljše življenje 

Na Strokovno izobraževalnem centru Brežice smo v prvih decembrskih dneh v okviru Erasmus + projekta gostili mlade iz Italije, Turčije, Srbije in Makedonije.

Projekt z naslovom “A long walk to freedom and dignity” je namenjen osvetljevanju problematike migracij in begunstva, saj čas, v katerem živimo, zaradi vse večjega števila migrantov, beguncev in prosilcev za azil terja od nas izhodišče za razmislek ter oblikovanje mnenja o migrantski politiki na temelju dejstev, zgodovinskih izhodišč, razumevanju vzrokov za migracije, iskanju primernih načinov za sprejemanje ljudi v novih državah ter ozaveščati, kako lahko priseljenci s svojim delom, znanjem, izkušnjami in kulturo prispevajo k razvoju države, v katero so se preselili in tudi k razvoju svoje izvorne države.

V Slovenijo je 30 mladih s svojimi mentorji prispelo v nedeljo,  5. decembra. Pričakali in nastanili smo jih v Termah Čatež.

Naslednji dan smo jih na šoli pozdravili s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili naši dijaki pod mentorstvom profesoric Staše Kerin, Sanje Antolič ter Mileve Buzeti Kralj in nagovorom gospe ravnateljice. Glede na to, da sta po šoli hodila tudi Miklavž in parkelj, sta tudi naše goste razveselila s čokoladnimi dobrotami. Sledile so predstavitve držav ter ogled šole. Po kosilu, za katerega so vsak dan poskrbeli v Restavraciji Štefanič, smo se podali v raziskovanje mestnega jedra. Ob 14. uri so nas sprejeli v Mestni hiši, sledil je ogled brežiškega gradu in muzeja. Po sončnem zahodu, ki so si ga mladi ogledali, so se gostje polni vtisov vrnili v toplice.

V torek smo se v podporo beguncem in vsem, ki so morali zapustiti svoj dom iz razlogov kot so vojne, preganjanje, podnebne spremembe, skrajna revščina, v želji po preživetju in človeka vrednem življenju, podali na solidarnostni pohod po »nasipu« od Term Čatež do Policijske postaje Brežice, kjer so nas prijazno sprejeli. Inšpektor gospod Igor Petelinc nam je predstavili njihovo pomembno vlogo na obmejnem področju, ki so jo imeli v migrantskem valu v letih 2015 in 2016. Na našem področju se je v obeh valih zvrstilo preko 423.000 migrantov, tudi po 10.000 na dan. Njihova registracija in oskrba ter transport v druge države je bil izreden organizacijski zalogaj, ki ga brez pomoči humanitarnih organizacij ne bi zmogli. Gospod Martin Špiler pa je na koncu predstavitve prikazal tudi opremo, ki so jo v tej akciji potrebovali. Sledil je obisk dolenjske prestolnice, Novega mesta.

V sredo, 8. 12., smo se podali na Bled, ki sodi med najlepše kraje v Sloveniji. S svojo pravljično podobo otočka s cerkvico sredi jezera in gradom na skalnati steni redko koga pusti malodušnega. Po kosilu smo se napotili v Ljubljano in se z vodnicama peš odpravili proti staremu mestnemu jedru ter si ogledali glavne znamenitosti: stavbo Univerze, Kongresni trg, Prešernov trg, tržnico …

V četrtek, 9. 12., smo na šoli izvedli delavnici. V prvi so dijaki pod mentorstvom profesorice Alenke Pečnik Kranjec prevajali pozitivno migrantsko zgodbo naše dijakinje Nasihe, ki so jo v literarno oblikovale dijakinje Zala, Sara, Špela in Naja. V likovni delavnici pa so dijaki pod mentorstvom profesorice Tanje Plevnik ustvarjali ilustracije na temo Nasihinega zgodbe. Tako nastaja prava slikanica, ki so ji dijaki naslov Naslikaj novo stvarnost izbrali pod mentorstvom profesorice Staše Kerin. Dijaki so predstavili tudi svoje prispevke in razmišljanja na temo migracij. Analizirali so vlogo medijev in predvsem negativno konotacijo, ki jo ustvarjajo v zvezi z migracijami. Zvečer se je slovenska ekipa pridružila prijateljem v Termah Čatež, kjer smo ob zvokih glasbe zaplesali in se družili.

V petek, 10. 12., smo pregledali izdelke, fotografije in posnetke, odigrali nekaj zanimivih interaktivnih kvizov, razdelili certifikate in se dokončno poslovili. 

Verjamemo, da smo s tem projektom vsi veliko pridobili. Nove prijatelje, nova znanja in modrost, širino razmišljanja, predvsem pa prijaznost in sočutje. 

Koordinatorica projekta se zahvaljuje ravnateljici in vsem sodelavcem SIC Brežice, ki so nesebično pripomogli k izvedbi projekta, za zaupanje in priložnost. Iskrena hvala tudi Policijski postaji Brežice, Termam Čatež, Eurosadu iz Krškega ter predvsem našim dijakom, brez katerih vse to ne bi imelo smisla. Na njih stoji svet in zaradi takšnih mladih ljudi nimamo skrbi.

Urška Senica, ERASMUS+ kooordinatorica

Mobilnost v Severni Makedoniji, Kumanovo (10. – 15. 4. 2022)

V nedeljo, 10. 4. 2022, smo se odpravili v Kumanovo, v Makedonijo. Pot je bila zelo dolga, vendar je zelo hitro minila, saj smo se večino časa pogovarjali ali spali. Med potjo smo se ustavili v Beogradu, kjer smo imeli tudi kosilo. Vse skupaj smo se vozili okoli 13 ur, saj je bilo na meji veliko prometa. Ko smo prispeli, smo z gostitelji odšli do njihovih domov, kjer smo bivali 5 dni. Bili smo srečni, saj so bili vsi naši gostitelji zelo prijazni in gostoljubni. Vsak zase je težko zaspal, saj smo komaj čakali spoznati ljudi, s katerimi se bomo družili teden dni.

Naslednji dan se je vrtel okoli tega, da bi se čim več pogovarjali med sabo in se spoznavali med seboj in si pripovedovali o naši kulturi. Drug dan smo komaj čakali, da odidemo v Skopje, pot ni bila dolga, saj sta mesti Kumanovo in Skopje blizu. Mesto je bilo zelo zanimivo, še posebej po arhitekturi, najbolj se je vtisnil v spomin Skopski grad, kjer smo se s profesorji slikali in shranjevali spomine. Nato smo odšli v center mesta, kjer smo si ogledali cerkev Matere Terezije. Tretji dan smo se zgodaj zjutraj odpravili v Ohrid. Pot je dolgo trajala, vendar je hitro minila, saj smo se med seboj pogovarjali in poslušali glasbo. Ko smo prispeli v Ohrid, smo si ogledali Monastery of saint Naum. Nato smo šli v center mesta, kjer smo imeli prosti čas in spoznavali mesto. Naslednji dan smo imeli predavanje o migracijah, kjer smo izvedeli veliko informacij v zvezi s trenutno situacijo migrantov v Makedoniji. Do konca dneva smo imeli prosti čas,  sprehajali smo se po Kumanovem. Ob koncu dneva, smo imeli tradicionalno večerjo, ki je bila zelo okusna. Za konec smo odšli v Klub Sidarto, kjer smo se zabavali do konca noči.

Zadnji dan je bil zelo žalosten, saj smo se morali posloviti od naših prijateljev. Pot v Slovenijo je bila žalostna, saj nismo mogli pozabiti naših prijateljev. To nam bo za zmeraj ostalo v spominu.

Maj Murtić in Gentrit Limani.

 

Turčija, Izmir,  Güzelçamlı, Kuşadası (3. – 9. 7. 2022)

V ta projekt ne bi bili vključeni, če nam profesorice ne bi dale te priložnosti.  Vsa zahvala gre prof. Nadji Urški Senica, prof. Milevi Kralj Buzeti, pa tudi prof. Sanji Antolič, čeprav se nam na žalost ni mogla pridružiti. Nedvomno je ta projekt nepozabna izkušnja, še najboljši del pa je, ko se zbližamo z drugimi dijaki iz tujih držav. Definitivno puščamo nekaj solz za sabo. No, veliko solz.

Ob sprejemu v hotelu smo se najprej razdelili v sobe. Tam smo se razpakirali ter za tem dobili v sobi, kjer smo se vsi med sabo spoznali. Profesorji ter dijaki iz Turčije so prav lepo pripravili program, katerega so lepo izvedli in nam tudi omogočili, da smo pri tem sami podali mnenja ali vprašanja. Imeli smo kar razporejen urnik. Pa smo vseeno imeli premalo časa skupaj. Lahko bi rekli, da smo se kar močno navezali en na drugega. Tema projekta je bila »A long walk to freedom and dignity«.

Prve dni smo si ogledali kar nekaj znamenitosti v Turčiji, meni osebno najlepši je bil Pamukkale. Peljali so nas celo v nakupovalni center. Ne morem pozabiti tudi najboljše tržnice kar sem jih videla, Bazar. Naši prijatelji in dijaki iz Turčije so bili naši vodiči in pa seveda prevajalci. Nihče ni odšel praznih rok.

Imeli smo tudi goste v hotelu, v konferenčni sobi, kjer smo imeli sestanke. Ena izmed njih je bila uspešna slikarka, ki je tudi sama migrantka, z njo pa je bil njen sin, ki nam je prevajal njene besede. Imeli smo tudi gosta iz mornarice, ki nam je predaval o reševanju in pomaganju beguncem na morju. Na videokonferenci pa se nam je pridružila doktorica.

Ta projekt je imel tudi neverjeten uvod. Najprej so nam nastopajoče pevke (3) ob spremljavi instrumenta zapele nekaj pesmi, za tem pa je par zaplesal znamenite plese. To je vsekakor pritegnilo publiko. Vmes smo seveda imeli odmore.

Na oglede smo se odpravljali z avtobusom, imeli smo vodičko, nikoli pa nismo bili lačni. Hrane je prav tako v hotelu bilo na izbiro na pretek. Sladice, sadje, pijače, znameniti čaj, veliko vrst mesa in meni najljubši riž. Skratka, nisi se mogel odločiti kaj bi jedel. Večere smo preživljali na plaži, po tem ko se je bazen ob 22. uri zaprl. Nikoli nam ni bilo dolgčas. S tem projektom se ne samo naučimo o novih stvareh katere ne učijo v šoli, temveč se tudi spoprijateljimo in povežemo z drugimi dijaki, od katerih se zadnji dan zelo težko ločimo.

Ta projekt je nepozabna izkušnja in bom definitivno ponovila.

Še enkrat hvala vsem organizatorjem in sodelujočim.

Eva Cerovšek, dijakinja 2. Av

Share on FacebookPrint this page
(Skupno 274 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost