Projekt Smart je trileten projekt (2014 – 2017) v katerem sodelujejo šole iz Bolgarije, Španije, Italije, Češke, Slovenije in Finske. Cilji projekta so podprti z evropskimi cilji o spodbujanju podjetništva med mladimi. Dijaki obiskujejo podjetnike, z njimi naredijo intervju in ga posnamejo. Na osnovi izkušenj potem naredijo idejo lastnega podjetja, kalkulirajo cene proizvodov, analizirajo konkurenco in kreirajo trženje ter prodajne poti lastne dejavnosti. Prvo podjetje je bilo s področja zbiranja in obdelave podatkov, drugo je bilo turistična agencija, tretje šola tujih jezikov, četrto je bilo trženjsko raziskovalno, peto restavracija in šesto podjetje za organizacijo dogodkov. Na zadnjem srečanju smo izvedli skupen koncert. Rezultati so objavljeni na portalu etwinning. https://twinspace.etwinning.net/4387/materials/files

Koordinatorka Elena Mlakar, univ. dipl. ekon.

Mnenja učiteljev:

Sodelovanje pri projektu je tudi za učitelje koristna  izkušnja. Ugotovitve in opažanja bom kot profesorica materinščine lahko smiselno uporabila pri svojem strokovnem delu.

Javna predstavitev in nato izvajanje nalog je pokazalo, kako pomembne so retorične spretnosti in znanja, katera  načela dobrega sporočanja so v praksi najpomembnejša in kako morajo biti zgrajena besedila , kot sta poročilo in  opis postopka, da so pri naslovniku dobro sprejeta.

Za dijake je neprecenljiva izkušnja medjezikovnega sporazumevanja in  samozavestnega javnega nastopanja v različnih situacijah.

Patricija Rudolf, prof. slovenskega  jezika  in sociologije

Kot učiteljica tujega jezika sem se udeležila srečanja v mestu Znojmo na jugu Češke.

Ker gre za mednarodni projekt, je znanje tujih jezikov še kako pomembno in predvsem način, kako projekt in naloge predstaviti, da pritegnejo pozornost. Zato bom pri svojem pouku več  časa namenila dejavnostim, pri katerih bodo učenci nastopali pred razredom in se urili v retoriki in nazornih predstavitvah različni tem.  Spoznala sem, da je prav tem dejavnostim potrebno posvetiti več časa.    To so posebne spretnosti, ki jih je potrebno temeljito  vaditi , saj so le tako dijaki lahko bolj samozavestni in prepričljivi.

Vsekakor pa je tako srečanje odlična izkušnja za dijake.

Na šoli, kjer smo z dijaki ves teden gostovali, me je prijetno presenetilo sproščeno vzdušje in veliko prijetnih kotičkov za druženje dijakov izven pouka. To bi veljalo prenesti tudi na našo šolo, saj se na takih mestih ob kakšnem napitku , (ki je pri nas dijakom nedostopen) marsikdaj porodi kakšna dobra ideja . Dobro vzdušje in dobra klima so garant za dobro ustvarjalno okolje.

Darja Babič-Drašler, prof. nemškega jezika

Tema srečanja  partnerskih šol Erasmus+ SM@RT projekta v Caserti, Italija, je bila jezikovna šola in poučevanje tujega jezika.

Z dijaki smo pripravili predstavitev slovenščine in uvodno uro učenja slovenščine za tujce. Posneli smo video, ki predstavi vključevanje dijaka migranta v naše okolje in hkrati ponuja zvočno predstavitev slovenskega jezika. V računalniški prezentaciji, ki smo jo podprli še z delovnim listom, smo se osredotočili na učenje slovenske abecede in glasov, osnovne pozdrave ter formalni in neformalni spoznavni pogovor.

Na srečanju sta se dijak in dijakinja preizkusila v vlogi učiteljev. Izvedla sta uro slovenščine za dijake šole gostiteljice.

Vrednost Erasmus+ srečanj je predvsem v tem, da bogatimo zavedanje o drugih jezikih in kulturah, da jih bolje spoznamo ter cenimo, vendar pa ob tem razumemo tudi svojo kulturo in jezik.

Izkušnje, ki sem si jih pridobila s sodelovanjem v tem evropskem projektu apliciram predvsem pri svojem delu z dijaki tujci, ki se vključujejo v naše izobraževalne programe. Uvodno uro v jezik, ki so jo dijaki oblikovali pod mojim mentorstvom, redno izvajam v okviru poučevanja slovenščine za tujce.

Druga pomembna izkušnja pa je spoznavanje različnih jezikov in kultur. Multikulturnost je zame vrednota, ki omogoča hkratno komuniciranje v različnih jezikih. Pomembno je sprejeti druge kulture in navade, vendar pa ohranjati in ceniti svoje tradicionalne vrednote.

Alenka Pečnik Kranjec, univ. dipl. ped.

Na prvo mesto bom izpostavila zame najpomembnejše: Imeti priložnost spoznati dijake v drugačni luči, torej, kako se znajdejo v tujini, kako komunicirajo z vrstniki, kakšen odnos oblikujejo do izdelkov, kako navežejo prijateljstva, kako se težko poslovijo od novih prijateljev….torej predvsem pa to, da si dovolijo pokazati čustva, da si dovolijo pokazati svoj pravi jaz.

Sodelovati na projektu v tujini pomeni zame priložnost komunicirati v angleščini, obnoviti svoj besedni zaklad, podeliti izkušnje poučevanja s tujimi kolegi….

Zame je bila nova izkušnja priprava intervjuja, kako pripraviti dijake k oblikovanju smiselnih vprašanj, kako strniti posnet material v nekaj minut.

Seveda pa mi v zelo prijetnem spominu ostaja snemanje oglasa za bučno olje. Predvsem so me pozitivno presenetili dijaki, njihova pozitivna energija in pripravljenost za sodelovanje. To bom še vsekakor ponovila z naslednjimi generacijami.

Na samih projektih pogrešam več strokovnosti pri predstavitvah izdelkov.

V čem je smisel in namen projekta? Dati dijakom in profesorjem nekaj, kaj jim bo zavedno ostalo. In to so izkušnje, odnosi, nasmehi, objemi… mogoče tudi poglobiti znanje na nekaterih specifičnih področjih.

Helena Ivanuš Medved, univ. dipl. ekon.

V okviru projekta  Sm@rt sem se od 1. 2. do 7. 2. 2015 udeležila projektnega sestanka  v Španiji. Dijakinje Julija Kampijut,  Katarina Kostevc, Iva Marc in Larisa Omerzel so predstavile našo šolo, mesto Brežice in največji termalni kompleks v Slovenji – Terme Čatež. Na Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice so pridobile informacije o številu turistov, ki prihajajo v Posavje, število prenočitev, strukturo turistov in po čem največ povprašujejo. Na podlagi dobljenih podatkov so razvile idejo o ustanovitvi Turistične agencije Zvezda, ki bi turistom ponudila še dodatno ponudbo.

V izobraževalnem programu ekonomski tehnik sem v okviru predmeta Poslovanje podjetij predstavila idejo dijakinj o ustanovitvi turističnega podjetja. Vse pridobljene izkušnje od iskanja informacij, poslovnih idej in postopka ustanovitve storitvenega podjetja sem posredovala dijakom pri pouku. To je bilo izhodišče za delo pri praktičnem pouku, saj dijaki pripravijo poslovni načrt  za ustanovitev lastnega podjetja, kar pomeni tudi možnost samozaposlitve po zaključku izobraževanja na srednji šoli.

Vključevanje v mednarodne projekte je zelo pomembno tudi zaradi izkušenj, ki jih dijaki pridobijo v okviru izmenjav z drugimi šolami in omogoča tudi povezovanje v mednarodno mrežo učnih podjetij Europen.

Lidija Furlan, univ. dipl. upr. org.